Bossologija

Po dolgem času sem v roke zopet prijel knjigo, katera se je po skorajšnjem naklučju znašla v moji lasti, saj sem bil dosedaj privrženec romanov, čim daljših.

Knjiga Ane Jud Operacija Direkt, me nekako ni preveč presenetila, še najbolj z njeno direktnostjo opisov dogodkov in oseb s katero si je verjetno nakopala precej sovražnikov.

Mediji, takšni in drugačni, naj bi imeli svetovljansko nalogo poročati objektivne novice in s tem obveščati predvsem malega človeka, ki večina informacij izve iz medijev (kar ni na televiziji, ne more biti res) o trenutnih zadevah v državi, če izvzamemo samo notranjo politiko. Pa večina ni tako, ne samo Direkt, saj nikjer ni zaslediti objektivnosti. Kot Ana Jud opisuje v svoji knjigi, medije krojijo največje oglaševalske agencije ter tudi njihovi botri oz. svete krave. Menim, da jih je bilo v času vseh drnovškovih vlad še precej več, kot jih je sedaj vendar vseeno menim, da stanje pač ni ravno izboljšalo. Tako torej naši vrli politiki ter drugi nedotakljivi možje krojijo predstavo malega človeka, ki po večini ni zmožen misliti s svojo glavo.
Ana govori predvsem o manipuliranju v Direktu, zagotovim pa lahko, da tako vse naše Televizije in časopisi, predvsem resni, z lahkoto prijejajo informacije v njihovo korist oz. korist svetih krav!

Torej ne verjemite vsemu, kar vam mediji sporočajo, rajši si ustvarite svojo sliko v glavi pa naj bo pravilna ali pa ne.

Za konec še vic iz manipuliranja v medijih:

Drnovšek in Janša laufata na 100 metrov, ter Drnovšek zmaga, Janša zgubi.
Naslednji dan v Mladini zasledimo naslov: Drnovšek prvi, Janša izgubil
V Magu pa: janša dober drugi, Drnovšek predzadnji

Kaj ni vse res?

V Ljubljani, ki bo naslednje leto prestolnica Evrope, avgusta ni ravno na voljo veliko družabnih dogodkov, kjer bi lahko turisti, predvsem pa domačini mlajših let sproščeno uživali ob klepetu, dobrih koncertih in tudi pijači. Pa čeprav je bilo letošnje avgustovsko dogajanje bistveno bolj pestro kot pa prejšnja leta…Festival Sanje, dogajanja na raznih trgih po starem mestnem jedru, raztave na ljubljanskem gradu…

Tako je avgusta zopet popestrilo ljubljansko dogajanje, predvsem za mlade (čeprav moram reči, da sem srečaval vse generacije, take v zrelih letih, kot take ki bi morali po cik – caku v posteljo), dogajanje v Kudu France Prešern, kjer je se je odvijal TRNFEST. Moram reči, da sem že nekaj let več ali manj redni obiskovalec in se mi nekako zazdeva, da se Trnfest zopet vrača k vrhuncu, saj je nastopilo kar nekaj zelo kakovostnih, seveda ne toliko komercialno uspešnih bendov. Naj omenim nakatere katerih njihov koncert sem ujel v svoja ušesa: Jararaja, New York Ska – Jazz Ensemble, Overflow, Dont mess with texas, Murat & Jose, Mljask, Moveknowledgement… Hkrati so bili tukaj še kabareji, plesne predstave, Impro gledališke delavnice in stand up komedije. Posebej bi opozoril na Kratki nemi film Južni otok, čigar zgodba je fenomenalno smešno prikazana, zraven pa še svetovna spremljava tamburašev Vseh svetih (Kdor je zamudil ta večer, naj kar upa, da ga bo ujel ob naslednji predstavitvi).
Hmm, letos, za razliko od prejšnjih let, sem bil precej bolj aktiven pri koncertovskih dogajanjih kot pa potlej pri žuranju in poplesavanju na D’n'b do jutranjih ur. Malo zaradi rednega dela, malo zaradi večje pomembnosti dobre glasbe v mojem življenju.

Lani sem slišal eno kritiko, mislm da na nacionalni televiziji, o trnfestu, in sicer da zaradi brezplačnega vstopa folk pride tja samo popivat ali pa čvekat. Najbrž sem bil tudi jaz tak prejšnja leta. Letos pa mogoče menim, da večina ki pride na koncert, pride zaradi glasbe, po koncertu se pa večina folka zamenja in pridejo tisti, ki jim glasba ni ravno pomembna, bolj jim je pomembno popivanje in seveda čvekanje!

Tukaj še nekaj slik iz mojega mobilca (Vse posneto ponoči. Ja, jebat ga kvaliteta, pa še časa ni bilo, da bi se ukvarjal s fotkanjem)

Torej vse pohvale Kudu za izvedbo ter Zokiju za podarjene evrčke, bolj me pa zanima ali bo septembra Ljubljana spet zaspala kot ponavadi?:)

Tale naša demokracija in naš razvoj res ni prinesla veliko koristi. Je že res, da imamo več denarja, za katerega sicer manj dobimo, je že res da imamo boljši avto, ne več stoenko ali pa fiča 850 deluxe, vendar naše življenje niti približno ni tako kakovostno, kot bi lahko bilo. Grebemo se za vsakim evrom, hočemo imeti boljši avto kot sosed, lepše urejeno zelenico pred hišo, najnovešji mobitel z ne vem kakšnimi funkcijami, ki so seveda življenjskega pomena. Samo, da je naš zunanji videz lepo urejen, znotraj pa je večinoma precej drugače. Ne ostaja več časa za medsebojne odnose, za umirjen pogovor, za mirno prebiranje knjig ob večerih.

 Turbo življenje je poseglo na vse sfrere našega delovanja. Fast food hrana obstaja v naših krajih že precej več časa, kot demokracija, hkrati pa se v zadnjih 10 letih pojavilo še veliko novih stvari. Pa naj naštejem nekaj naših lepih fast food smernic, ki nas že skoraj vodijo skozi življenje.

• turbo časopisi – vsem znani direkti in podobne zadeve, ki sploh niso pomembne za naše življenje
• turbo tv-programi ala bar, big brother oz. celotne komercialne televizije
• turbo radijski programi – ne poznam nobenega anti turbo radia, razen RŠtudent ali pa RSlovenija)
• turbo nakupavanje – le kaj je blo zadnje čase toliko poceni in kakovostno v lidlu, da si zapravil ure in ure predno si lahko kupil ukrajinsko mleko za 3 cente ceneje kot pa nekje drugje
• turbo muzika – o njej se pa že vse ve! A ne Saška?
• turbo nočni lokali – razni Globali in Bachusi, ponavadi skupaj s turbo muziko, če nisi njihov te še zraven ne spustijo

Upam, da ste vsaj v velikonočnem času, lahko preživeli kakovostne urice našega življenja, da ste šli na sprehod, skuhali kakšno dobro kosilo, mogoče celo odšli v gledališče ali celo imeli čas za ohranitev medsebojnih odnosov.

Včasih ugotovim, da bi bilo res najbolje se preseliti v gozd in jesti koreninice ali pa mravlje! Vsaj srečni bi bili!!!

 Za prvič je dovolj.

Lep pozdrav, Boss

Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!